Covid pacienti po akutni fazi zdravljenja v bolnišnici potrebujejo pomoč kliničnih psihologov

Dejstvo je, da v času, ko se zdravniki borijo predvsem za preživetje najtežjih covid bolnikov, ti psihološke pomoči ne dobijo.

Prvi stik s klinično psihologinjo imajo tako šele na Soči, kjer preverijo njihove kognitivne sposobnosti, z njimi predelujejo doživljanje v času akutnega zdravljenja, iščejo načine za čim boljše prilagajanje na spremenjene telesne zmožnosti in postavljajo dosegljive cilje za prihodnost.

"Pri bolnikih poleg akutne in potravmatske stresne motnje kot posledice delirija najpogosteje opaža razpoloženjske motnje (tesnobo, panične napade in depresijo), že obstoječe psihiatrične težave se poslabšajo, pri večini bolnikov pa se pojavijo tudi kognitivne težave, kot so motnje pozornosti in miselna upočasnjenost. Bolniki posledično težko sledijo pogovoru, hitro se utrudijo, besede težko prikličejo v spomin, pozabijo, kaj so želeli povedati, težko preklapljajo med mislimi, imajo težave z načrtovanjem in upoštevanjem več navodil hkrati.

Že v mesecu do dveh rehabilitacije se njihovo stanje bistveno izboljša, kljub temu pa nekateri tudi po treh ali štirih mesecih po rehabilitaciji še vedno poročajo o izraziti utrudljivosti, miselno so lahko aktivni le uro ali dve, moči nimajo, vrnili so se v življenje, ne pa še v delovno okolje in opravljanje nalog, ki so jih imeli pred boleznijo."

Za več branja (skupaj z videom pričevanja enega od takšnih bolnikov) lahko nadaljujete na povezavi: “Iz kome se spomnim samo morastih sanj”

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije